Z. meets N.

 

Z. meets N.

Z. meets N.

Mijau!

So se pomalem oglašali mucki, ko sem danes zjutraj po Tržaški z Viča pešačil proti Eipprovi zato, da se mi v hladu zbistri glava in da poberem avto, ki sem ga tam pustil sinoči.
Sinočnje srečanje s starimi znanci atom, docom, lebanezejem, lepim, golobom, grebencem, cici in jarnim v Zvonu, zalito s pivom in začinjeno s čveketom je namreč zahtevalo svoj davek. A priložnost posedanja z zgoraj omenjenimi in prilika sta z lahkoto odtehtali. Celo mojo netolerantnost do davkov. Odebeljeno piko na i bi tokratnemu obujanju spominov zares lahko dodali kvečjemu še Opravičeni. Ki pa jih, kot pove že sam pridevnik, v Zvonu žal ni bilo. Zares škoda. Bili so pogrešani.

Damn right it did!

Damn right it did!

Danes popoldne se k meni domov vrača Z.jka, jutri pa se nama predvidoma pridružita še Pita in N.jka. In potem seveda sledi vselitveni žur. Ki zna trajati. Ali pa tudi ne. Bomo še videli.
Za lizanje ran in crkljanje za vsak slučaj že v petek s Fužin na obisk pride babica, jutri pa iz Koblenza moj canyon.

Gospodična N.

Gospodična N. je pozen, hiter, velik, zaspan, glasen, lačen, gladek, crkljiv, samozavesten in sploh ekstremni dojenček.
Od danes zjutraj je tu. Najina ta druga babnica!

Indoktriniran

Totalno!

Že celo dopoldne mi nezavedno prosto po ONO i DSZ nabija: “Živi kao da će sto godina biti mir, a spremaj se kao da će sutra izbiti gospođica N.!

Kaj zdej, grem potlej popoldne lahk na bicikl al ne?!

Luštek

Led je blizu. Že diši po mrazu:

- 12 minut revolving steperja @ 300 W, nato
- 3 serije 8-ih ponovitev potega na prsi z eno roko @ 10 RPM brez odmorov, nato
- 2 seriji 8-ih ponovitev zavesljaja z eno roko na klopi @ 10 RPM brez odmorov in še
- 30 burpee-jev.
Sklop vaj nemudoma ponoviš še enkrat in za konec opraviš še 40 ponovitev zamaha z eno roko nad glavo @ 4 kg.

Meni se štoparica ustavi na 34:50. What ’bout you?

Bomb the base

Našemu najnovejšemu projektilu, imenovanemu gospodična N., s katerim kani Modri na novo premešati karte na fronti se, čeprav se nosi že tri dni čez rok, očitno še prav nič ne mudi pasti na bojišče. In se mu tudi ne bo še vsaj nekaj dni.
Tako sem na podlagi laičnih opazovanj obnašanja bombnika čez vikend zaključil jaz, danes dopoldne pa uradno tudi naša vojaška stroka, konkretno gen. Šajina, na podlagi opazovanj Pitinega še vedno trdno priškrknjenega bombnega jaška.

Na tleh pa ofenziva, imenovana Gospodična Z., v tem času, ko njena zvesta roditelja drgetata od strahu v pričakovanju novega težkega obstreljevanja, seveda divja z nezmanjšano silo dalje. Vročina, nočni alarmi, lajež kašlja in zavijanje siren … Uničenje na moralnih okopih branilcev je občutno in navdušenje nad podporo vrtcev staršem se bliža absolutnemu dnu.
Upati je, da bo vsaj današnje popoldansko puščanje krvi sovragu, ki bo izvedeno v sodelovanju z zavezniškimi silami ZD Vič in je namenjeno pobrsku po vsebini nasprotnikovih jarkov in morebitno sprejetje ustreznih taktičnih ukrepov, za katere se bo na podlagi izvidovanja odločila gen. Tratarjeva, utrujenima staršema nekoliko omililo položaj.

Under fire

Under fire, Pita leading, Tati in the background.

Ne glede na rezultat tokratnega izvidovanja in morebitne ukrepe pa branilca prav nič ne dvomiva, da se bodo srditi in naporni boji na okopih starševstva nadaljevali vsaj še nekaj naslednjih noči (let).
Še bo noč za nočjo potrebno vstajati iz globokega spanca, se trdno vstopati na branike domovine in z golimi rokami zavračati sovražne juriše. Ne da bi se preveč spraševala zakaj (ker odgovor je itak zelo preprost: od nečesa človek pač mora umreti) in ne da bi za to zahtevala kaj več, kot večno hvaležnost domovine. Ki je kakor mati, funny …

In ko je že vreme tako bolj jokavo in splošna situacija na bojišču kaotična, je seveda kar pravi trenutek, da z obrambnih položajev domovine svoje hrabro bralstvo seznanim še z enim ocvirkom, namreč s pozitivnima rezultatoma Lachmanovega in predalčnega testa, ki ju je na desnem kolenu vojaka T. danes dopoldne v lazaretu Artros zabeležil generalisimus Hussein (GI je bil seveda samoplačnik).

Oba kažeta na skoraj gotovo povsem pretrgano prednjo križno vez (ACL). Zadnjo diagnostično besedo generalisimus sicer odstopa tolmačenju magnetoresonančnega posnetka, vendar hkrati že vnaprej opozarja, da je to poškodba, ki se ne bo odpravila kar sama, oziroma se je DEFINITIVNO NE DA sanirati kiropraktično.

Poseg za izboljšanje počutja bo moral biti bolj korenit. Generalisimus prića nešto o noževima?!?
____
Torej – deset mesecev do posega, približno šestnajst do mojega morebitnega naslednjega teka.

Antipod klimaksa?

Hit the ultimate bottom počutja tonight.

IMG_3310

Z.jka je po le tednu dni vrtčevskega druženja z vrstniki zjutraj z vročino spet obležala doma, z od razbohotenega gnezdilnega sindroma že na pol obolelo in obnorelo Pito, mene pa je po včerajšnjem nabiranju kostanja na Rožniku danes dopoldne tako vščipnilo v križu, da čez dan zaradi bolečin nisem mogel niti pošteno dihati.

Popoldne se je bolečina s križa mirno, brez sramu in brezkompromisno razširila še po nogi navzdol, vse do klecajočega in nazadnje zvečer v vdajo prisiljenega kolena.
Zdaj s poplavo nalgesina v sklepih in naročilom na pregled v centru Artros v vrsti, leže na tleh s strahom čakam na morebitne Pitine popadke.

Hm, nekje doma mora biti še tramal iz časov Kirgizije. Sorodne snovi? Could’t care less.

When the shit hits the fan

Pa se je začeloLani napovedovano. Becoming public, messy and exciting consequences could be brought about a previously secret situation.

Intermezzo

Z.jko je zjutraj plastični nilski konj poizkušal ugrizniti v prst. In ji je bilo to tako zelo smešno.
Ja, paše met kdaj tudi takega otroka.

Intermezzo

New order.
Pred službo skoz’ hosto, s čelko, na Rožnik. Ob vznožju hriba je ob ogradi živalca globoko v šavju parkirano policijsko vozilo! Gospoda pančkata , a.k.a. lovita dilerje.
Doma z zvrnjenim gležnjem ravno še ujamem sladko čebljanje Z.jke, ki se prebuja.