Po nekaj dneh treninga vstajanja iz počepa, z oporo in brez in po mnogih vztrajnih poizkusih je najina Z. nocoj shodila.
Zaenkrat koraca še zelo sramežljivo, glede na njen trmast značaj pa prav nič ne dvomiva, da jo bo treba že čez kak teden po stanovanju loviti. In da zunaj prevažanje v vozičku ne bo več opcija. Sploh … ker hoče že od rojstva dalje vse sama – iz take je snovi kot njena mati … 
Hoditi je – umetnost. In velika spretnost. Ko sem opazoval zibajoča prizadevanja male vražičke, da bi obstala na nogah, mi je to postalo kristalno jasno. Kot tudi to, da zdaj še manj razumem ljudi, ki pokončne hoje, največjega daru evolucije Homo sapiensu, ne izkoriščajo in ne raziskujejo.
Filed under: Gospodična Z.
Dec zajeban, konfliktna osebnost, laufar, lepi, mož, muki, piko, plezauc, sine, slejc, slejr, sup, šolski, tastar, tati, tamau, težak, user, veliki, vojniće in zajebanc - vsebina en Simon krat en Slejko velike embalaže. Etiketa na njej je ta blog.
Tud prima
Bravo Z!
Pridemo v uk
oooo pa se res vidijo zeleni travniki skozi okno.
gospodični pa veliko veselja pri korakanju. kmal ji lahko kupiš adidaske, da bosta skupaj tekala naokoli
to je Rožnik.
Z. se zahvaljuje za lepe želje in že sanja o hoji po soških tratah, bovških konkretno. avgusta.