Kalna pozitiva

Iberalična. V preteklih treh dneh. Razen muk pilota helikopterja, ki se je trikrat zapored trudil pristati pri koči na Kamniškem sedlu, pa mu zaradi vetrovnika, ki ga je v sredo popoldne na prevalu napihoval jugo, to niti ni šlo preveč dobro od za-, pred-, pod-, nad-, ob- in rotorskih krilc.

Zip in zap – sem jo cvrl navzgor mimo opletajočega letečega prasca in nemudoma tudi zopet in spet urno navzdol. Ves čas z varno količino betona hiše med njim in menoj, da ne bi slučajno on kaj poskušal. Ni mi bilo prav nič do kavsa in ravsa in pobiranja sedežev in pločevine in tistega, kar bi bilo pred morebitno kolizijo najinih interesov v njej, s trate … heavy ironic, si predstavljam, da tokrat k ribam, ki običajno v konzervi priletijo na mizo k ljudem, v pločevinki k ribam na krožnike letijo ljudje … Trate, ki jo mestoma ponekod prekriva še sneg. Noupi!

Moram ostati osredotočen! Na tisto rido sredi Zgornje griče, na kateri na moje desno koleno preži grušč in na desno koleno, ki tam in tudi nikjer drugje ne sme klecniti in na urejanje občutkov pri teku v ultra salomonkah, da bom doma potem lahko razmišljal o tem, kako se obnesejo … Mi že vse te misli kradejo tolikšen delež moči agregata, da jih ob viških napora občasno odklapljam, da zažmrkajo lučke, kaj šele fantazije …

Fantazije so luksuz! Za na domači kavč. Tam šele lahko zbodejo pamet. Kakor recimo zbodeta igla, s katero zvečer odpiram fajle posnetih ob(č)utkov in razkužilo za (b)ran(j)e.

Cajti zorijo. Matrika se dnevno krči, krajša, zaliva s pirčkom in počasi dobiva obliko. Linearno. Drugi avgust ima tako novo vmesno postajo: Sljemenski maraton. Kuda idu divlje svinje?

____
Naslednji tek: Gorski maraton štirih občin – GM4O (35K)