Z. meets N.

 

Mijau!

So se pomalem oglašali mucki, ko sem danes zjutraj po Tržaški z Viča pešačil proti Eipprovi zato, da se mi v hladu zbistri glava in da poberem avto, ki sem ga tam pustil sinoči.
Sinočnje srečanje s starimi znanci atom, docom, lebanezejem, lepim, golobom, grebencem, cici in jarnim v Zvonu, zalito s pivom in začinjeno s [...]

Antipod klimaksa?

Hit the ultimate bottom počutja tonight.

Z.jka je po le tednu dni vrtčevskega druženja z vrstniki zjutraj z vročino spet obležala doma, z od razbohotenega gnezdilnega sindroma že na pol obolelo in obnorelo Pito, mene pa je po včerajšnjem nabiranju kostanja na Rožniku danes dopoldne tako vščipnilo v križu, da čez dan zaradi bolečin nisem mogel niti [...]

Intermezzo

Z.jko je zjutraj plastični nilski konj poizkušal ugrizniti v prst. In ji je bilo to tako zelo smešno.
Ja, paše met kdaj tudi takega otroka.

Kaki

Počutim se kot. Brez sape na drugi strani težnosti vrh stopnic. Se mehčam. V udobni embalaži, polistirenu. Trenirkar. Na voljo za požrtijo. Nadaljevanju življenja na Level 4.
Nekomu namreč že glasno spodrsuje. In če ta nekdo ni poletje, ki se bo s temena balona timeouta, ki ob zori kot nadomestna polna luna vsak dan lebdi pred [...]

Nori C, drugič

Natančno dvanajst inkubacijskih dni kasneje. Evo, tko to je.

Drugače pa se ni pri naši hiši zgodilo v tem času še nič kaj dosti novega.
Tati pokončujem, upam da za to jesen pa res končno poslednjo virozo. Koleno jasno še kar poka in škriplje in tudi Pito še kar razganjajo hormoni. In če sodim po plesu pod [...]

V kr-neki stanju

Bemti!
Ravno sem splezal na rob iz brezna prehlada, pa mi je v grlo že zlezel naslednji virus. Ma kakšno ustavljanje prašičje gripe?! Dajte no, naj vendar že pride, naredi kar mora in naj potem spoka. Skupaj s sezonsko in prekletimi virozami. Čimprej!
Jesen bo in rad bi še malo užival na zraku. Z ljudmi brez nagobčnika.

Nori C!

Vse kaže, da bi lahko prihodnji teden pri nas postali nori. Want some?

Uvajanje v Sistem

Na PST-ju, po katerem zjutraj gonim bičikleto proti službi, režem z nosom vsakim dnem bolj svež zrak in okrog koseškega bajerja lahko moje oči v meglicah, v katerih se zjutraj utapljajo labodi, skoraj že ugledajo barve jeseni.
Jeseni, v kateri zame ne bo Ljubljanca. Tekaško dejstvo številka ena. In zime, v kateri zame ne bo Istre. [...]

Včeraj

Pod stopali nam škrta. Tla v stanovanju so polna mivke, ki jo Z. z igrišča za blokom nosi domov v kroksih, na oblačilih in v plenici. Ne sfolga sproti odstraniti posledic tega njenega vsakodnevnega popoldanskega peščenega viharja sesalec, še manj pa sesalca, sori! Gledava samo, da nama žaba ne smukne na posteljo neokopana. In da [...]